Zipline Bovec: ko adrenalin sreča naravo

Vedno sem se imela za nekoga, ki ima rad izzive, a priznam, višine so bile moja šibka točka. Prav zato sem dolgo oklevala, preden sem sprejela povabilo prijateljev, da gremo na zipline Bovec. Ko sem gledala slike, kjer ljudje visijo sredi zraka nad sotesko Učje, sem bila navdušena in prestrašena hkrati.

Ko smo prispeli v Bovec, me je najprej prevzela narava. Pogled na gore, zeleno dolino in šumenje reke Soče je bil dih jemajoč. Tam, v tistem miru, je bilo težko verjeti, da bom čez nekaj minut drvela po jekleni vrvi 200 metrov nad tlemi. Vodniki so nas opremili s čeladami, pasovi in rokavicami, nato pa smo imeli kratek trening. Priznam, da sem takrat prvič pomislila, da mogoče tega ne bom zmogla.

A potem je prišel trenutek. Stala sem na ploščadi, pred menoj je bila razpeta prva jeklenica. Vodnik se je nasmehnil in rekel: Zaupaj opremi, vse bo v redu. Globoko sem vdihnila, se odrinila in naenkrat sem bila v zraku. Tisti prvi metri so bili najbolj intenzivni. Srce mi je razbijalo, a ko sem začutila, kako gladko drsim nad gozdom in sotesko, se je strah spremenil v čisti užitek. Zipline Bovec je bil točno to – adrenalin in svoboda v enem.

Vsaka naslednja jeklenica je bila lažja. Ko sem se sprostila, sem začela opazovati razglede. Gore, ki so se dvigale v ozadju, turkizna reka, ki je tekla daleč spodaj, in ptiči, ki so leteli skoraj ob meni. Občutek je bil, kot da sem sama postala del narave. Zipline Bovec mi je dal izkušnjo, ki je nisem nikoli prej doživela – občutek, da lahko premagam svoj strah in uživam v trenutku.

Najbolj sem bila hvaležna prijateljem, ki so me spodbujali, in vodnikom, ki so bili res profesionalni. Po dveh urah, ko smo zaključili zadnjo vožnjo, sem imela na obrazu nasmeh, ki ga nisem mogla skriti. Še nekaj ur zatem sem imela občutek, da v meni kroži adrenalin. Za več informacij o outdoor ponudbi v Bovcu obiščite hotel-boka.si.

Danes, ko me kdo vpraša, katera avantura mi je ostala najbolj v spominu, brez razmišljanja rečem: zipline Bovec.